Pravljica Motovilka je pri nas bolj znana po naslovu Zlatolaska
Motovilka, pravljica bratov Grimm, je ena njunih najbolj znanih, a po spletu okoliščin jo mlajše generacije poznajo šele po Disneyevi priredbi (Tangled), ki je bila pri nas prevedena kot Zlatolaska.
Da ne bo zmede, je tule povezava do klasične pravljice o Zlatolaski in treh medvedih, ki je za mnoge tista prava Zlatolaska, v nadaljevanju pa seveda o Grimmovi Motovilki ...
Kratka obnova
Nekoč sta živela mož in žena, ki nista mogla imeti otrok. Žena je nadvse zadišal motovilec s sosedinega vrta, a težava je bila v tem, da je bila soseda čarovnica. Njen soprog ji je hotel ustreči, zato je s čarovničinega vrta ukradel nekaj motovilca.A to ni bilo dovolj, žena je hotela še in še. Seveda ga je čarovnica nekega večera zalotila in ubožec je bil v težavah. Coprnica mu je dala na voljo gotovo smrt ali obljubo, da ji bo izročil še nerojenega otroka (v Grimmovi pravljici ni jasno zapisano, da za otroka ni vedel). Ko ji je obljubil otroka, je imela njegova žena prost dostop do zelenjave.
Toda ceno je bilo seveda treba nekega dne plačati. Čarovnica je zakoncema vzela deklico, ki ji je dala ime Motovilka, in jo vzgajala kot svojo. Da bi ji preprečila stike z zunanjim svetom, jo je pri dvanajstih letih zaprla v visok stolp brez vrat. Vanj je bilo mogoče vstopiti le skozi okno na vrhu. In kako do okna?
Motovilka je imela tako dolge lase, da so ji spuščeni skozi okno segali do tal. Čarovnica je vsak dan prišla do stolpa, zavpila: "Motovilka, Motovilka, spusti svoje lase!", deklica jih je spustila in njena ječarka ji je lahko prinesla hrano in karkoli se ji je pač zazdelo.
Vendar punce to ni zaščitili pred zunanjim svetom. Nekega dne je v bližini lovil princ, ki je opazil stolp in prisluškoval čarovnici, ko je poklicala Motovilko in tako je odkril pot do njene sobe. Ob prvi priložnosti je še sam zavpil: "Motovilka, Motovilka, spusti svoje lase!" in obiskal dekle.
Tako je jetnica nekaj časa dobivala dva obiskovalca, a prav dolgo ni moglo trajati ...
Nekega dne se je namreč zagovorila, da se ji zdi čarovnica precej težja od princa in njeni ječarki je bilo takoj jasno, da dobiva Motovilka nezaželjenega gosta. Čarovnica ga je pričakala v sobici, in ko je zavpil, naj spusti lase, je še zadnji splezal proti oknu.
Ni ga dosegel, čarovnica je prestrigla šop in princ je treščil v globino, kjer je tako nesrečno padel v trnje, da je izgubil vid. Poslej je slep taval po svetu, čarovnica pa je nagnala tudi Motovilko. Vendar ga je po dolgih letih vendarle našla in mu objokana padla v objem. Njene solze so mu ozdravile oči in končno sta lahko zaživela skupaj.
Srečno do konca svojih dni.
KONEC
Razlaga s komentarjem
Motovilka je že skozi različne izdaje v času življenja bratov Grimm doživela več sprememb. Najpomembnejša je seveda zveza med motovilko in njenim obiskovalcem, saj se mladi par v sobici očitno ni samo pogovarjal. V prvi izdaji Grimmovih pravljic je namreč deklica čarovnico prostodušno vprašala, zakaj ji oblačila nenadoma postajajo pretesna. Coprnica je seveda ugotovila, da je deklica zanosila!
Da, Motovilka je bila v starejših izdajah nezakonska mamica, princa pa po kruti kazni ni iskala sama, ampak kar z dvema otročičema. Seveda Grimma takšnega razvratnega obnašanja nista želela propagirati med mladino in sta vsak namig na nespodobnost (spomnimo se, da ju je zmotila že omemba postelje v Žabjem kralju) gladko izrezala.
Vendar to ni edina sprememba, ki ji je pravljica o Motovilki doživela skozi stoletja svoje zgodovine. Disneyevi posegi, ki dajejo seveda oceni tržišča prilagojeno različico pravljice, so verjetno še najmanj zanimivi.
Pa si na hitro poglejmo zgodovino Motovilke.
Katera Motovilka je prava?
Brata Grimm sta se med pisanjem vsekakor naslanjala tudi na Pentameron Giambattiste Basileja, kjer je Motovilka sicer Peteršiljka. V tej različici je čarovnica ljudožerka, princ pa deklico reši iz stolpa. Na begu jima na pomoč priskoči volk, ki coprnico požre!
 |
| Motovilko (Peteršiljko) prepoznamo na zgornji sliki |
Poznala sta tudi Persinette, pravljico francoske plemkinje, ki se je v času Ludvika XIV zapletla v zunajzakonsko zvezo in se po škandalu morala za dolga leta umakniti v samostan. Charlotte Rose de Caumont de la Force (tako ji je bilo ime), je torej živela v udobju, ki pa je bilo še vedno jetništvo.
Napisala je zgodbo o lepotici, ki je bila zaprta v stolp, zanjo pa je skrbela vila. Pozor! Vila (v njej literarni zgodovinarji prepoznajo kar Sončnega kralja osebno) ni bila zlobna kot doslej omenjana čarovnica, a zunajzakonskih odnosov vendarle ni odobravala. Toda po mnogo letih je zvezo s princem le odobrila in pravljica Madame de la Force ima srečen konec.
Avtorica je nedvomno brala Basilejevo knjigo in Peteršiljko (tudi njei pravljici je naslov Peteršiljka, peteršilja pa je bil v tistih časih precej neobičajno zelišče, ki so ga - zanimivo - v velikih količinah gojile pra nune iz samostana, v katerem je ždela gospa de la Force.
Poznala pa je verjetno tudi legendi o Sveti Barbari in Rudabi.
Sveta Barbara je bila prav tako zaprta v stolp, kamor jo je spravil njen oče, tudi ona je imela lepe dolge lase, njen 'ljubimec' pa je bila veroizpoved. Postala je namreč kristjanka v času in kraju, kjer je to pomenilo smrtno obsodbo. Ko je oče, izvedel, jo je prijavil in ji po obdsodbi (ta je sledila dolgotrajnemu mučenju, ki so ga prekinjale čudežne ozdravitve Barbarinih ran) celo lastnoročno odrobil glavo.
Na poti domov ga je ubila strela, sveta Barbara pa je poslej med drugim tudi zaščitnica minerjev in topničarjev, varuje pred požari, strelami in tako naprej.
Tudi pri legendi o Rudabi gre za nesoglasja med lepotico in njenim očetom in tudi tu je vpletena vera. Rudaba se namreč hoče poročiti z Zalom, ki pa ni primernega rodu in veroizpovedi. Ja, tudi on je k njej hodil vasovat tako, da je plezal po njenih čudovitih dolgih laseh, ustavile pa ga niso niti visoke ograje, niti oboroženi stražarji. Tudi njuna ljubezen se je zapletla z nosečnostjo, vendar je bila tokrat v nevarnosti porodnica, saj je imel otrok (Rostam, znani perzijski junak) izjemno veliko glavo in med porodom bi verjetno oba umrla, če ne bi imel Zal pri roki čudežnega peresa mitološkega bitja, ki je vzgajalo njega.
Ko je to pero vrgel v ogenj, je dobil navodila za porod s carskim rezom (verjetno prva omemba carskega reza v zgodovini) in zgodba ima vendarle srečen konec.
Opozoril bi rad na sorodnost s Sveto Barbaro prek ognja, v prav vseh različicah Motovilke pa imamo dekleta, ki jih starši zaman zapirajo v visoke stolpe, saj jih nič ne more ubraniti pred zunanjo nevarnostjo (odraščanjem). Čeprav v novejših pravljicah o Motovilki krivdo radi zvnemo na čarovnico, sta dejansko tudi v teh starša tista, ki sta jo spravili noter. Pri Grimmih zaradi nenadzorovane želje po zelišču, pri gospe de la Force pa starši njenega ljubimca, ki so jo zatožili kralju.
Podobno kot pri pravljici o Trnuljčici tudi tu ugotovimo, da starši svojih otrok (vsaj v primeru, da imamo opravka s kolikor normalnim razvojem dogodkov) ne morejo (ne smejo) večno varovati (nadzirati), saj usodi načeloma (tako tudi grška tragedija) ne moremo ubežati.
Ravno zaradi vloge staršev se najbrž ne smemo čuditi dejstvu, da niti v Trnuljčici niti v Motovilki zlobna vila, oziroma čarovnica, ni kaznovana, pa čeprav načeloma brata v svojih pravljicah vedno kaznujeta zlo.
Za konec pa še en mogočen simbol, po katerem je Motovilka dejansko zaslovela: njeni lasje. Lasje so v številnih kulturah povezani s posebnimi, celo čudežnimi lastnostmi in njihovo striženje predstavlja simbolen prehod iz enega v drugo življenjsko obdobje. Ko se dekle ostriže, postane ženska. Če je prej potrebovala lepe, dolge lase za zapeljevanje, ima sedaj očitno že izbranega življenjskega sopotnika, zato se lahko lasem odreče. To ima dvojni pomen.
Zapeljevanje sedaj ni več primerno (ljubimkanje z več moškimi hkrati je v večini družbenih sistemov vsaj v javnosti nesprejemljivo), poskrbeti pa bo tudi treba za naraščaj. Ob nočnih vstajanjih in pranju plenic se zdi skrb za dolge lase nekako odveč.
Zato jih coprnica (starejša, izkušena ženska, čarovnice običajno predstavljajo ravno ženske s posebnim znanjem) Motivilki (ki dejansko predstavlja vsako pubertetnico, da jo je zaprla ravno pri dvanajstih letih, ni slučaj) na spektakularen način odreže.
