Snežica in Rožica
Snežica in Rožica, klasična pravljica bratov Grimm, je danes skoraj pozabljena. Kot večina pravljic iz njune zbirke pripoveduje o odraščanju, od bolj znanih pravljic jo v prvi vrsti razlikuje prijateljstvo, namesto rivalstva med sestrami.
Kot smo že vajeni, se bomo skozi Snežico in Rožico spehodili s pomočjo ilustracij.
Obnova
Nekoč sta živeli sestri: Snežica in Rožica. Bili sta si podobni, le da je prva imela svetlejše lase in polt, druga pa je bila nekoliko bolj rdečelična in živahnejšega značaja. Skupaj z materjo sta živeli hišici v gozdu. Dekleti sta imeni dobili po rožnih grmih, ki sta rasla ob hiši. Na enem so cvetele bele, na drugem rdeče vrtnice.
Večino časa sta preživeli zunaj, kjer sta uživali v naravi in se spoprijateljili s številnimi živalmi. Včasih sta zunaj celo prespali, tako domače in varno sta se počutili v gozdu. Kljub temu sta materi tudi pomagali, tako da je bil njihov dom vedno čist in pospravljen.
Ko je prišla zima, sta bili skoraj ves čas doma. Nekoč je na vrata potrkalo. Bil je medved. Najprej so se ga mati in hčeri prestrašili, a prijazno jih je nagovoril in hitro jim je bilo jasno, da nimajo opravka z navadno zverjo. Prosil jih je, če se lahko pogreje ob ognjišču in dovolile so mu ostati.
Prek zime so se spoprijateljili. Spomladi je medved povedal, da mora spet v gozd, saj išče nekega škrata, ki mu je ukradel bogastvo.
Dekletoma je bilo za prijateljem žal, a lepo vreme ju je vseeno kar hitro potolažilo. Nekega dne sta naleteli na škrata. Poskakoval je in preklinjal ob podrtem deblu, v katerega razpoko se mu je ujela brada. Ni se mogel rešiti in zavpil jima je, naj mu pomagata.
Čeprav sta Snežica in Rožica vlekli na vso moč, brade niso mogli izvleči. Zato je Snežica delček, ujet v deblo, odstrigla. Škrat je bil besen, saj mu je brada veliko pomenila. Zdrl se je nanju in nato pobral vrečko zlatnikov, ki je ves čas ležala v bližini. Nato je odšel, dekleti pa sta šli po svoje.
Nedolgo za tem, sta škrata našli v novi zagati. Tokrat je stal na bregu potoka, v katerem si je poskušal ujeti ribo. Toda vrvica se mu je zapletla v brado in riba, ki je ravno takrat ugriznila v trnek, bi ga skoraj zvlekla v vodo.
Snežica in Rožica sta mu spet pomagali, a za rešitev škrata je bilo treba odstriči še nekaj brade. Preklel ju je, pobral vrečko z biseri in jo ucvrl po svoje.
Minilo je nekaj časa, ko sta škrata našli v novi nevarnosti. tokrat ga je pograbil orel in ga poskušal odnesti v gnezdo. Škrat se je boril, a bilo je očitno, da ujeda zmaguje. Ko sta priskočili še dekleti, je škrata vendarle uspelo zadržati na tleh, orel pa je odletel z enim od njegovih škornjev.
Škrat je bilo neznansko jezen na Snežico in Rožico, ki s ejima ni zahvalil za življenje niti z besedico. Med glasnimi kletvicami je poiskal vrečko z diamanti in odšel.
S tem njihovih srečanj še ni bilo konec.
Še enkrat več sta dekleti naleteli na škrata, a tokrat ni bil v nevarnosti. Na gozdni jasi je občudoval svoje bogastvo.
Ko ju je opazil, je takoj začel z zmerjanjem in grožnjami, a takrat je pritekel medved, prav tisti, ki se je spoprijateljil s Snežico in Rožico, in ga udaril, da je obležal mrtev.
Preden sta sestri povsem dojeli, kaj se dogaja, je z medveda odpadla koža in pred njima se je pojavil princ. Pojasnil je, da ga je škrat pred časom začaral v medveda in mu ukradel premoženje. Svojo pravo podobo je lahko dobil nazaj le s škratovo smrtjo.
Nato je Snežico in Rožico povabil na svoj grad. Tudi njuno mater so vzeli s seboj in celo rožna grma so presadili. Čez čas se je princ poročil s Snežico, njegov brat pa z Rožico.
Pravljični elementi
Snežica in Rožica ima naslednje klasične pravljične elemente:
- čas in kraj dogajanja sta nedoločena (nekoč, gozd);
- nastopajo pravljična bitja: živali prijateljujejo z dekleti, medved celo govori, nastopa tudi škrat, ki lahko človeka spremeni v zver;
- pravljično število tri se pojavi ob reševanju škrata, ki je trikrat v življenjski nevarnosti, uporabljano pa je za stopnjevanje napetosti, saj je vsakič huje, on pa vsakič bolj jezikav in agresiven;
- reševanje škrat je tipična preizkušnja, skozi katero gredo pravljični junaki, dekleti pa ne le pomagajo pravljičnemu liku v težavah, ampak kljub njegovemu obnašanju vztrajajo v svoji prijaznosti in nesebičnosti;
- na koncu se medved spremeni nazaj v človeka, kar je klasična transformacija v pravljicah z motivom živalskega ženina (tega praviloma ženski liki najprej dojemajo kot nevarnost, ali do njega vsaj čutijo odpor, a ga sčasoma sprejmejo za prijatelja in celo morebitnega moža);
- čeprav o finančnem stanju deklet ne izvemo veliko, nimamo občutka, da bi bili premožni, a se njun družbeni status po srečanju s princem zagotovo korenito izboljša (kot se praviloma spremeni status vsakemu človeku, ko odrase, kar v pravljicah največkrat ponazarjajo odhod od doma, pridobitev premoženja ali znanja, in seveda poroka).
Primerjava Snežice in Rožice z drugimi pravljicami
- iz Zlate ptice, Pepelke, Matere Hulde (Starke Zime) in številnih drugih pravljic poznamo tekmovanje med sorojenci, ki ga v tem primeru ni, obe sestri ves čas nastopata enotno in z dramaturškega vidika bi namesto dveh prav lahko nastopala ena sama oseba;
- preizkušnje, skozi katere morajo pravljični junaki, so različne, a le malo je tako enostavnih kot pri Snežici in Rožici, ki ves čas pomagata (medvedu in predvsem škratu), pri tem pa ne zaideta v nobeno resno nevarnost (pomislimo le na Pogumnega krojača ali Rdečo kapico);
- odsotnost očeta je še posebej v pravljicah bratov Grimm, ki sta tudi sama ostala kmalu brez, zelo izrazita (pomislimo na Rdečo kapico ali Snežico in Rožico, kjer ga sploh ni, v Sneguljčici, Trnuljčici, Mizici, pogrni se! in Špicparkeljcu pa je nesposoben);
- v pravljicah (pogosto imenovanih pravljice z motivom živalskega ženina) je moški pogosto predstavljen kot zver ali drugo nečloveško bitje, ki se lahko pojavi v dveh oblikah, nevarni in zaščitniški (pri Sneguljčici na primer lovec in princ, pri Rdeči kapici kot volk in lovec, pri Snežici in Rožici kot škrat in princ) ali pa mora skozi preobrazbo (pri Botru Ježu se mora spremeniti iz ježa v človeka, pri Lepotici in Zveri iz Zveri v človeka, pri Žabjem kralju iz žabca v človeka, pri Snežici in Rožici iz medveda v človeka);
- glavni lik mora skozi življenjsko preobrazbo, s katero se obdobje brezskrbnega otroštva zaključi in po življenjskih preizkušnjah nadaljuje s povsem novim življenjem.
Uporabljene ilustracije so v javni lasti. Vira:
